Zamenjajmo noč za dan

Praznična osvetljava, popularno poimenovana »lučke«, je že razsvetlila večje in manjše kraje po državi. Praznično osvetlitev bodo sicer letos v nekaterih slovenskih mestih zaradi energetske krize prilagodili in tako poskušali omejiti porabo električne energije. Iz Mestne občine Ljubljana so sporočili, da praznične luči ne bodo gorele ves dan, temveč jih bodo ugasnili »na izbranih lokacijah in kjer bo to mogoče.« Ocenjujejo, da bodo na ta način prihranili okoli 40 odstotkov električne energije, saj bo osvetlitev delovala deset in ne 24 ur na dan kot v preteklih letih.

Ljubljanski župan Zoran Janković je na eni od jesenskih rednih tiskovnih konferenc dejal, da so stroški za elektriko lani za 50 kilometrov praznične osvetlitve znašali »zgolj« 2.660 evrov, letos bi lahko bil dejanski strošek, vključujoč prihranek, okoli tri tisoč evrov. V Kopru so se nameščanja novoletne svetlobne okrasitve lotili že konec oktobra, v končni obliki pa je zažarela v soboto, 26. novembra. Tudi v Kopru bodo lučke zaradi energetske krize prižgane krajši čas oziroma le do polnoči. Zmagovalka med občinami, ko gre za varčevanje in zmanjševanje svetlobnega onesnaževanje, pa so Domžale, kjer poleg zmanjševanja jakosti in nočne uporabe javne razsvetljave letos ukinjajo novoletno okrasitev mesta. Zažarela bo zgolj novoletna jelka v središču mesta.

Hvalevredne rešitve zmanjšanja stroškov v času energetske draginje ne naslavljajo problema celostno, saj ga ne gre iskati zgolj v pretiranem številu svetil v mestu, temveč v moči osvetlitve, trdijo strokovnjaki iz Inštituta Jožef Stefan, ki preučujejo svetlobno onesnaževanje v Sloveniji. Pretiravamo predvsem pri osvetlitvi javnih površin in cest, v Evropi pa še posebej izstopamo po pretirani osvetljavi cerkvenih in ostalih kulturnih spomenikov. Če se odpravimo v sosednjo Avstrijo ali Nemčijo, vidimo, da so javne površine manj osvetljene kot pri nas, številne vasi pa sploh nimajo osvetlitve. V Avstriji, sploh na Salzburškem, je sicer mogoče videti osvetljene cerkve, pa tudi kakšen grad. Cela pokrajina kar žari od osvetljave, a se z leti na pobudo nevladnih organizacij in prebivalcev tudi tam osvetljenost zmanjšuje.

V pretirano umetno osvetljenih območjih imajo ljudje pogosteje motnje cirkadianega ritma, ki povzročijo motnje spanja, skrajšan časovni interval spanja, prebavne motnje, povečano verjetnost prezgodnjega poroda, raka na dojkah in kolorektalnega raka. Te presenetljive posledice prekomernega osvetljevanja potrjujejo resne znanstvene študije, pravi Marko Debeljak iz Inštituta Jožef Stefan. V Nemčiji so s študijo ugotovili, da pod uličnimi svetilkami na leto svoje življenje konča 60 milijard žuželk. Druge študije kažejo, da ptice izgubijo orientacijo pri selitvah. Zaradi luči izumirajo netopirji, ki lovijo zgolj ponoči, ravno tako se zmanjša nočno opraševanje rastlin. V Švici se je obisk nočnih opraševalcev zmanjšal za 62 odstotkov.

Pri nas je grad Rihemberk vzor, ko gre za zagotavljanje ustreznega habitata ogroženim živalskim vrstam. Na gradu so doslej opazili kar enajst vrst netopirjev, med njimi veliko število močno ogroženih velikih podkovnjakov in vejicatih netopirjev, za katere predstavlja grad verjetno nenadomestljivo poletno domovanje in porodnišnico. Med aprilom in oktobrom se v gradu namreč zadržuje kolonija samic, ki tu skotijo in vzgojijo svoje mladiče. Takrat so na gradu prepovedali prireditve in tudi osvetljevanje je prilagojeno živalim. Veliki podkovnjaki in vejicati netopirji v gradu Rihemberk so med ključnimi zaščitenimi vrstami v okviru varstvenih območij Nature 2000. Zaradi njihove prisotnosti je bilo za eno takšnih razglašeno območje Doline Branice.

Energijska potratnost je pri današnjih razmerah na energetskem trgu še toliko spornejša. Čeprav se vsemu svetlobnemu onesnaženju ne moremo izogniti, se lahko vprašamo o smiselnosti celonočnega osvetljevanja nekaterih objektov, kot so stavbna kulturna dediščina in pročelja cerkvenih objektov. V Berlinu so že konec julija nehali osvetljevati približno 150 spomenikov. Podobno je s stolnicama v Kölnu in Freisingu. Berlin bi v letu dni z opustitvijo osvetlitve 150 spomenikov prihranil pri sedanjih cenah elektrike približno 45 tisoč evrov, piše Deutsche Welle.

Slovenska zakonodaja ne določa osvetljevanja objektov kulturne dediščine, odločitev o tem je v domeni posameznega lastnika oziroma upravljavca razsvetljave. Čeprav ima večino cerkva v Sloveniji v lasti katoliška cerkev, so upravljavke razsvetljave občine. Za vse naštete objekte se lahko trdi, da njih razsvetljava ni »nujno potrebna za preživetje,« lahko pa morebiti doprinese h kakovosti bivanja ljudi, kar je potrebno še raziskati. Jasno je, kdo bi lahko odpravil ali vsaj razumno omejil potratno osvetljevanje cerkva, pa verjetno zaradi tihega dogovora s cerkvijo veliko občin s to škodljivo prakso nadaljuje. Ljudje so se tako navadili na osvetljevanje »pomembnih« stavb, da redko pomislijo kako škodljivo je nočno razsvetljevanje neba.

Simon Smole