Statistika prometne varnosti

V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je zapisana tragična statistika, da v prometnih nesrečah po svetu vsako leto umre približno 1,35 milijonov ljudi, poškodovanih je od 20 do 50 milijonov. Pet milijonov jih za vedno ostane invalidnih. Trenutno so prometne nesreče vodilni vzrok smrti otrok in mladostnikov, starih od 5 do 29 let. Po letu 2020, ko smo tudi zaradi ukrepov za zmanjšanje epidemije nalezljive bolezni covid-19 beležili najmanjše število umrlih na naših cestah od leta 1954 (od takrat se beleži statistika umrlih v prometnih nesrečah), je v letu 2021 sledilo močno poslabšanje stanja prometne varnosti. 

Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so postregli s podatkom, da so policisti na slovenskih cestah v letu 2021 obravnavali 17.050 evidentiranih prometnih nesreč. Skupaj je v letu 2021 na slovenskih cestah umrlo 114 ljudi. Največje povečanje nesreč s smrtnim izidom je v obdobju od maja do septembra, ko je skupaj umrlo 74 udeležencev cestnega prometa, kar je največ po letu 2009. Število hudo telesno poškodovanih je za 16 odstotkov večje kot v letu 2020. Do konca leta 2021 se je hudo telesno poškodovalo 784 udeležencev prometnih nesreč. Na ministrstvu letno poročilo zaključujejo z ugotovitvijo, da je v letu 2021 zabeleženo poslabšanje prometne varnosti v vseh statističnih kazalcih glede na leto poprej. Dobro stanje varnosti cestnega prometa v letu 2020 je zagotovo tudi posledica  ukrepov, ki so v času epidemije virusa covid-19 občutno zmanjšali promet na slovenskih cestah. Kljub temu je število umrlih udeležencev največje v zadnjem petletnem obdobju oziroma največje po letu 2016, ko je umrlo 130 udeležencev cestnega prometa. 

Število umrlih pa ni največje pri voznikih osebnih avtomobilov, kot je bilo to v preteklih letih. Največ umrlih beležijo med voznikih motornih vozil. Skupaj jih je v letu 2021 umrlo kar 33. Med umrlimi je bilo 27 voznikov motornih koles ter šest voznikov mopedov. Primarni vzrok motorističnih nesreč s smrtnim izidom ni infrastruktura, čeprav obstaja prostor za izboljšavo, saj k nesrečam motoristov vplivajo tudi slabe ceste. Goran Jovanovič, presojevalec varnosti cest na Agenciji za varnost v prometu meni, da je infrastruktura danes boljša kot v preteklosti. V njihovi agenciji si tudi nenehno prizadevajo za označevanje bolj nevarnih predelov cest. Vse bolj se za varnost v prometu uporabljajo tehnični pripomočki, kot je aplikacija Drajv, ki jo je ustvarila Zavarovalnica Triglav.  Uporabljajo jo že vozniki avtomobilov, sedaj pa bodo uporabo omogočili tudi motoristom. Namen aplikacije je, da vozniku skozi analizo hitrosti vožnje pokaže, v katerih primerih lahko vožnjo naredi varnejšo. Najzanesljivejša priprava na morebitne težave na cesti je še zmeraj opravljanje vaj v centru varne vožnje, kjer si lahko vozniki pridobijo veščine za dobro obvladovanje motorja.

V poročilu za letu 2021 so zabeležene smrti 15 pešcev in 10 kolesarjev. Največ prometnih nesreč v preteklem letu so povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, in sicer 2.668. Skupaj je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran voznik, umrlo 37  udeležencev prometa. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je v letu 2021 znašala 33 odstotkov. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,41  grama alkohola na kilogram krvi, v  prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa je znašala 1,36 grama na kilogram krvi. Glede na območje v letu 2021 najbolj negativno izstopajo pomurska, obalno-kraška in goriška statistična regija. Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč tudi v letu 2021 ostaja nepravilen premik z vozilom, sledi mu neprilagojena hitrost ter nepravilna stran ali smer vožnje. 

Umrli in hudo poškodovani v nesrečah nimajo uničujočega učinka zgolj za nedolžne žrtve in njihove družine, temveč družbo ogromno stanejo. To je tudi argument za povečanje investicij v prometno varnost, ki mu nekateri nasprotujejo prav z argumentom visokih stroškov. 8000–15.000 evrov je v Sloveniji odškodnina za umrlega v prometni nesreči za posameznega člana ožje družine. Seveda pa izguba ljubljene osebe nikoli ne more biti poplačana z denarjem. Nujne so torej spremembe tako v zakonodaji kot v infrastrukturi, izobraževanju in preventivi. Predvsem pa bo treba spremeniti naše vedenje in ravnanje na cestah, da bo dva milijona prebivalcev v prometu veliko varnejših, kot so zadnje desetletje. Za začetek se lahko na pot odpravimo prej in se s tem izognemo živčnosti za volanom.

Simon Smole